V mojih brezposelnih očeh

so solze popile vso lepoto

in ustnice osušile do razpok.

V hiški na kredit

na prelepi strani alp

jočem jaz

in joče moj lačen otrok.

Stopinje zažrte v osat

že zdavnaj prerasle

so pravljični svet.

Živim v realnosti.

Vrgli so me na cesto.

Zdaj rubežniki si manejo roke

mene pa pozdravlja ptič

objema sveži zrak

in drevesa mi dajejo zavetje.

Tebe draga hči

pa preveč ljubim

preveč te imam rada

da bi bila lahko tak slabič

in te povlekla v to blaznost.

Zato s tem bridkim dejanjem

podpisujem obrazec

kjer piše

da te dajem v skrbništvo.

levcek