kadar pada črn dež,
rajske ptice oslepijo
in nevidna roka se dotakne oči,
da ustnice v strahu
okamenijo.

kadar pada črn dež,
triumfirajo brenčanja v glavi:
plesniva slina se iz jalovih ust
zgosti v hrepenenje po slavi.

kadar pada črn dež,
se razkrajajo sanjske podobe,
in iz gub pozlačenih zaves
sikne para premišljene zlobe.

kadar pada črn dež
in nam kot tujec bobni po strehi,
se nam zazdi, da so v zvezdah doma
le naši lastni, 
sesirjeni grehi.