Dan se začne zjutraj
in do večera ne mine.
Jezik se od neba odlepi
in vstane iz goste sline.
Pridruži se še pogled slepi,
ki vsako reč zaman ošine.
Moje besede so zato prazne,
kot je v pripeki vodnjak,
in ker nevidna nič ne vidim,
kar dodajam predstave lažne.
Ko pa v mraku se odpro oči,
mislim, sanjam, govorim,
besede spet so prave, polne,
v temi ne da se resnice skrit'.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!