Na spoj sveta
Zvita v polžka čaka,
da se noč razkolje.
Da mine to stanje.
Izpraznjenosti.
Medlenja.
Da jo nekaj,
nekdo premakne.
Se je dotakne.
Izstreli na plan.
V snop svetlobe.
Na rob ostrine.
Na spoj sveta.
Nehati ždeti.
Ne se zabubiti.
Polžek se pretegne
in poljubi sled,
ki jo je pustil za sabo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 08. 02. 2009 ob 20:26
- Prebrano 1498 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 344
- Število ocen: 9
