pod odejo skrivava najveličastnejše sobane
ključe imava obešene okrog vratu
in snameva jih samo, ko se ljubiva,
kar je redkeje, kot bi si človek mislil
in redkeje, kot bi si želela
tam skrivava še pričakovanja,
ker jih ne razumeva
in si jih ne znava izpuliti iz ust,
zato jih kot zacementirane proteze
vlačiva sabo in govoričiva
le o tistem, kar veva, da ne boli
le v temi jih snameva,
ker si v temi najbolj pripadava,
ker sva v temi najbolj ranljiva,
sicer pa znava skriti tudi nekaj joka,
vse zavoljo slike v predsobi,
ki jo tvoji in moji in sosedje radi gledajo
nesmiselno bi bilo izreči, kar je res
in si nakopati na glavo pogovore
na neudobnih zofah ob torkih zvečer,
se pa že raje do nosu pokrijeva
in mirno zaspiva vsak na svojem koncu premice

TadejaL