Nocoj je črno nebo.
Nocoj so zvezde brez leska
dale slovo
naslonim glavo na roko
v tišini zbiram pogum
da še enkrat pogledam v nebo
ni meseca
ni tistega ki skrbi
da nebo ne pade na zemljo
zato se zemlja še vrti
okrog in okrog vesolja
kakor v varni razdalji
priklenjena na iste zasuke
in včasih me strese
kadar potuje prehitro
včasih mi zrahlja pod
in lestenec zamiglja s svetlobo
edini prijatelj ki bdi nad glavo
in nikoli nič ne reče
in nimam besed
ne komentarjev
nocoj sem znova satelit
zagozdena med nebom in zemljo
v beli zvezdasti pižami
čakam sanje
da me prepričajo
in me odpeljejo.
Proč.
Bližje.
Pospi crno nebo hrabrim željama i rečima dragih ljudi. I više ništa neće biti crno...
lp, Valy
Všeč mi je, kako je gladka po strukturi in malo manj po vsebini.
Lp
Maja
Draga Valy,
res poskušam, odprtih, zaprtih oči prespati, a kaj ko se ne da ukazovati telesu.
In veliko mi pomenijo tvoje besede. Svetli se, morda bo dan, ki bo šel lažje....
skozi. Želim ti, da ti je lepi, srečen dan.
Lp, hope
Dobro jutro jaz,
ja hvala ti, redko mi rata kot pišeš glede strukture in vsebine.
Ponekod me bolj pelje, ponekod zastanem...
Lepi dan ti želim.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!