SPOMIN
Potegneš me k sebi
in me znova odrineš.
Si vrtinec vetra,
ki se samovšečno šopiri?
Pogoltneš me vase
in me znova izpljuneš.
Si val
ki se nad svojo
silovitostjo peni?
Oblečeš me
in spet slečeš.
Prisesaš se name
na jedro in kosti,
včasih grobo
včasih milo
skozi vse poti-
dokler se spet
ne odluščiš.
Si moška volja?
Si ženski utrip?
Si...
Večna roka v moji dlani,
skrivni popotnik pustih dni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 01. 11. 2015 ob 12:57
- Prebrano 689 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 413.83
- Število ocen: 14
