Beli ekran
kot bledo nebo
zviška ogleduje
na odprto stran trenutka
pritiskajo prsti
v pribežališče duše
da zaupa misli
sanje resničnost
iluzijo hotenja
pričakovanja
ko sanje puščajo sledi
se dvigujejo
kakor modro morje
pod bledo luno
in valovi
šumi
se peni
z dvigovanjem valov
od otoka do otoka
od izhoda
do novega prihoda
jutri je
tisti trenutek ko zaprem oči
in še enkrat pribežim v sanje
še enkrat si upam
in kličem na tiho
roka obmiruje
le telo utripa
po žilah se premika
hrepenenje
in nežne so stene.
Zelo lepo Hope in zelo všeč. Bravo!
Nočko želim.
Igor
Še enkrat... in še enkrat....Bravo, Hope!
Lp, Milen
Milen, me veseli RES.
Sicer ni tako mojstrsko delo kot npr. tvoje a kot kaže pribežališče duše
ima svojo popustljivost in v njem smo ljubljeni in varni.
Srečanjem bom rekla kar Polnočni klub, ker je odlična ideja, čez dan gremo skozi,
se ob polnoči ustavimo, najdemo koščke sebe in znova sestavimo v karkoli
hočemo...Hvala Ti.
Lep srečen novi dan ti želim
hope
Igor,
sem srečna da ti je pogodu. Minevajo dnevi in čas je za bližino, ni res.
Me veseli, odkrat prav ves čas nisem se je naša družina povečala
za kar štiri nove družinske člane.
Želim ti lepo nočko in lepe sanje,
hope
Hope,
želim ti puno lepih snova i divnih stihova...
lp, Valy
Hvala Valy,
lep novi dan ti želim.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!