nocoj bi se namesto ritualnega ljubljenja
raje pogovarjala o vesolju in njegovih luknjah
ki me spominjajo na luknje v najinem odnosu
namesto da mi s počasnimi gibi odpenjaš svileno pižamo
hočem da mi nocoj šepetaš o galaksijah
ki si jih v mojih očeh videl prvič ko sva se spoznala
in mi namesto nežnega božanja stegen
raje pobožaš ranjeno dušo ki vesoljnih besed ni slišala
že celo večnost
nocoj si želim da bi namesto teže od znoja lepljivega telesa
name položil zagotovilo da boš ostal
čeprav so črne luknje že zdavnaj pogoltnile najino
začetno zaljubljenost in mlečno cesto ki je preko vseh teh let
napravila že preveč ovinkov da bi po njej lahko brez težav
po najbližji poti prišla do drug drugega
nocoj si želim da si moj vodič brez kompasa in zemljevida
čeprav bi to pomenilo da se mogoče nikoli ne bova vrnila
želim si da si v tej izgubljenosti moja opora
in mi znaš poleg telesne strasti na večere kot je današnji
ponuditi vesoljne besede ki se me lahko dotaknejo tudi tam
kamor tvoje roke ne sežejo
Kako težko je hraniti dušo s telesnim ... pesem o navajenosti v odnosih, ki se zdi neizogibna - pa je zato toliko večja želja po premagovanju rutine - razstavljeni verzi in mestoma suha govorica v pesmi poudarjajo ozaveščenost o koncu vzhičene ljubezni in o spogledovanju z umirjenim odnosom ... čestitke,
Ana
Iskrene čestitke Anja!
Lp, Igor
Hvala Igor! Ana, všeč mi je tvoj stavek "kako težko je hraniti dušo s telesnim," si z njim povedala vse, kar sem želela sporočiti. Hvala za podčrtanko.
Lep pozdrav obema,
Anja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja G.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!