Napisala ti bom

tisto kar danes

mislim ko delam korake

znova v temno noč

ko ni meseca ne zvezd

ker so zaspali

in niso mislili na to

da potrebujem sanje

tudi takrat ko ti pišem

ko šopek rož iz dneva

medtem ko sem šla do robov

tam koder ni več pločnikov

in sem nabirala šopek marjetic

spraševala sem

in vztrajala

ko je bil odgovor ne

sem začela znova

in ostalo mi je še

nekaj rož

za sladke sanje

da me bo odgovor grel

ko bo noč še bolj mrazila

in jaz ne bom hotela ostati

v samoti

skupaj bova šla

znova v maj

takrat bova imela

znova še eno priložnost

da se zbližava

da ti izpovem

moj košček čutov

ki so del mene

in so namenjeni tebi

da mi delaš družbo

ko zunaj divjajo boji

in  se ljudje panično utapljajo

v materialu vseh vrst

kakor da je ljubezen v materiji

ne pa v srcu

zato bova znova šla

da najdeva srečo

takšno za dva

pazila bova

da se znova ne izgubiva

v tem velikem svetu

polnem betona

in praznih sten

ker veš ljudje danes

vedo

da jih ponoči

 tlači mora

in zato sproti čistijo misli

pridi pome

ko bo maj cvetel

v dvoje bova šla

domov

midva.

IŽ-lev