NAJ SE NE PONOVI

Med Marsom in Jupitrom

je bil pred tisočletji pomemben

in velik planet.

Na njem so živeli

samosvoji, ošabni velikani

in so s svojo napredno tehnologijo

iz notranjosti navzven raztreščili

svoj planet, ki je imel

še več kopnega in ozračja

s celo štirimi lunami.

Še danes v tem širokem pasu

krožijo ostanki tega planeta.

Dolga in številna obdobja

so bili tamkajšnji ljudje opozarjani

kaj se jim bo zgodilo,

toda s svojo posvetno pametjo

niso verjeli svojim prerokom,

temveč so jih kot danes preganjali

in usmrtili vsakega,

ki jih je opomnil na duhovno stran življenja.

Bili so drugače iznajdljivi

in v svoji pohlepnosti so vse globlje

izkoriščali planet, dokler ga niso

iz globine navzven uničili.

Tako so pokončali planet in sebe.

Pohlepnost današnjega časa

me zato zelo zaskrbljujoče

spominja in opozarja.

tomi