Miza. Zabasana s kramo.
Zaprašene stvari, ki so ostale
od zadnjič. Mehki poljubi.
Topli pogledi. Nežni objemi.
Prijazni smehljaji. Drhteči dotiki.
Šopek dišečih besed. Pfuj!
Sunkovito jih zrineš do roba.
Da. Popadajo na tla.
Vzameš besedo obraza. Tistega,
ki ga v vzbujenem stanju izsevaš
skozi poezijo. Tistega, s katerim
izkoreninjaš nepredstavljivost.
Bi bilo kaj drugače, če bi z njim
lahko zamenjal tvoje ime?
Po tem te ločim še od drugih.
Kajti čas je zmaličil podobe.

Do nerazpoznavnosti.

Pištin Frida