pesniki so polljudje
z rokami v srcu
hodijo zaletavo
razstavijo ga
preštejejo nasmehe in poljube
ga naslednji dan zalepijo
z umazanimi verzi
s šepajočim galebom
zalučajo v beznico
imenovano hrepenenje
in ga pustijo
v luži dekleta
s kačjimi lasmi
zato posekajmo knjige
odrežimo glavo pesmi
ki na jesenskem listu
nastavlja vrat
droben in črn
zastrupimo besedo
ki zaudarja po ritmu
in ji iz strešic
poganjajo rime in metafore
in dajmo pesnikom v roke lopato
s katero bodo vsak dan znova
izkopavali svoje življenje
brez srca
Pesem, napisana v postelji, namesto na Pesniškem odklopu.
vesna, saj ne obstaja lokacija, kjer ti ne zmoreš napisati dobre pesmi !
lp, okto
Okto, hvala za posebno pohvalo. Čaka me še veliko najrazličnejših lokacij. :-)
Lp,
Vesna.
Vesna, upam, da si že bolje. Pogrešali smo te.
LP, mcv
Hvala, mcv. Ne toliko kot sem jaz vas.
.-)
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!