VZHODNO OD RAJA


Nebo sinoči
je postalo zrcalo.
Pogled navzgor
je kazal sliko
kot da gledam
navzdol, iznad neba,
iznad belih
drobno kopastih oblakov.

Ne, oblaki
niso bili temni,
svetili so se kot podnevi,
podlaga je dajala
akvamarin v oči.

Okoli meseca
se je svetilo,
v čarobni pravljici noči,
da okrogla mavrica je odsevala
v niansah barv, kot da mesec
prevzel je sončni lesk.

Bilo je čisto,
breze so se v belem svetile.

Vzhodno od raja,
svečka na mizi,
drobno brleča,
besede brez tekme.
Smeh, sreča v očeh.

Naenkrat vprašam na glas:
Kaj se pa dogaja ZAHODNO OD RAJA...

Bilo je odločeno v očeh,
da ostanemo VZHODNO OD RAJA.
MISLIM, DA VZHAJAJO TAKŠNI DNEVI
V NOČI SAMO VZHODNO OD RAJA.
NA VZHODU SE SONCE PREBUJA.

V čarobnem siju
čarobne noči,
vzhaja mesec,
enako svetel.
Zasije, molči.
Daje,ne ugaša.

V noči, ko raj vzhaja.

hope

IŽ-lev