Ne pet' o jeseni,

žehteti v kopreni

ak' jutra presneta

v brezdanje teko.

Saj vznikajo zore,

prinašajo spore,

ki snu omračenem

svetline odpro...

Ne pet' o mrzlini,

odéveni strini,    

ki legla je trudna

mi v večne noči;

pod ilne poljane

v gomile neznane,

kjer jekla sivine

ledé vse strasti...

Ne pet' o pomladi,

razkošju, estradi,

etudi mladenke, 

nje spevu čez plan;

kričavi tišini

ne dalji bližini.

Spolzela je nekdaj

čez mrzlo ti dlan...

Ne ihti predraga

na večnosti praga;

kamnijo tam solze

v ječanju zveri.

Podrsaj molčeče

skoz' listje šumeče -

odkriješ pod cerom

sled moje krvi...

Sašo Zorc Florjanski