POLNOČNI JEZDEC
1.
v ponikalnicah spijo slepe lune in vsak večer
se jiim prikaže bog s tistimi konjskimi zobmi.
ustvarjen sem bil za jedca piramid, za urarja,
za arhivarja naravne pravičnosti. zdaj je moj
2.
dom opuščeno žensko stranišče v bolnišnici
za demiurge: zdaj vem, da je duša vsakega
vernika kot obrita pička, ki čaka na tetovažo
s prosojno tinto svojega svetega mesojedca.
3.
a po mojih skrivnih pašnikih še poskakujejo
krvoločni zajci in pohotne srne! še vedno se
mi zdi, da na divji živali sikam skozi besede
kot don kihotova sulica skozi mline na veter.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 20. 10. 2015 ob 18:38
- Prebrano 572 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 123.18
- Število ocen: 5
