V rožnatem šotoru sva
zjutraj mi narišeš svoje sanje
na veliko tablo na začetku
gledam berem čakam
da se prebudiš
in ponoči,
ko ne morem spati
te prebujam
in podnevi ti pravim
ne hodi ven,
da ne bom tako sama
in zagledam vedno znova
številčno druščino,
ki naju gleda.
Bere besede tvoje, moje
ki kličejo
in včasih odsotno odgovarjajo
na čudovite pesmi,
ki jih pišeš
iz dneva v dan
se z njimi poslavljaš
in znova prihajaš.
V rožnatem šotoru
te čakam,
znova danes, zdajle
da vidim če sva
prisotna oba.
Preverjam znova in znova.
Tukaj sva.
Vem.
Lepo Hope.
Nočko.
Igor
Lepa, nežna, tako gotova v svojem sporočilu.
Lp
Hvala ti Andrejka. Pa saj smo vsi nekako v rožnatem šotoru...
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!