Včasih se mi zdi,
da sem le spomin,
nekega, že davno mrtvega dekleta;
le utrinek iz preteklosti,
že davno preživeta.
In da blodim tu po svetu,
brez vpliva na svoja dejanja;
da vse kar se meni dogaja,
se v resnici njej sanja.
Da leži ona-jaz v grobu in gnije,
da trohnijo njene kosti
in se spominja vse srečein vsega trpljenja,
v upanju, da se v njenem mrzlem srcu
zgane drobec življenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: um
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!