berem
in preberem tri knjige na teden
berem ves dan
priimki junakov se počasi zlivajo med sabo
dokler mi od lakote ne začne močo kruliti po želodcu
vseeno še malo berem
dokler ne zberem moči da vtaknem kazalo v knjigo
in se premaknem tistih pet korakov od kavča do kuhinje
izgubljam se v vsebini
ko si poskušam zapomniti na kateri strani so odlomki
do katerih bi se rada še kdaj vrnila
ker si zaslužijo več kot samo prelet
in ko pridem do zadnje strani
globoko vdihnem in
že odprem nove platnice
včeraj sem pobegnila od operacije
ki naj bi jo spremljala
bil je pacient ki se mu je ponovil rak
in sestra je ugotovila da sem pobegnila
in ni rekla nič
najbrž je mislila da mi je slabo
ampak moj želodec je bil čisto miren
samo razmišljala sem kako se je človek počutil
ko je izčrpan zmagoslavno proslavljal ozdravitev
in izvedel da mora ponovno na operacijo
in da bo tokrat še huje
zato sem šla domov in brala
kmalu pozabim kje so odlomki
na katere sem se želela vrniti
vseeno poznam njihovo vsebino
spravim jo v navidezni žep
da mi ne bo zmanjkalo besed
ko bo treba povedati nekaj dovolj velikega
duši v nezavidljivem trenutku
Pesem, ki se zdi kot poročilo o branju ... in se izkaže kot iskanje sil, ki bi omilile smrt - preobrat, po katerem bralec ponovno začne z Izposojenimi besedami in pesem postavi v nov zorni kot, ki je veliko osebnejši od odlomkov, vrednih zapomnitve ... čestitke,
Ana
Dobra, samo tale škrat me je zmotil: po želodecu :)
LP, mcv
O, super, hvala za ostro oko, popravljeno,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!