
ko bo cvetel jasmin, da bom lahko spala s
tvojimi popotnimi stopali v svojih nosnicah.
pridi z mrtvimi pticami s srcu, da jim bom
lahko ogrela kremplje z mrmranjem jeseni.
pridi mi jo polizat ob polni luni, ko se bodo
zvezde kot ognjene kapljice prebijale skozi
neubesedljivost deževnih oblakov. pridi bos,
a naj te na nebu čaka tvoja mrtva čolnarka!
prosim, pridi z jezikom, raskavim od verzov
naveličanja; z dušo, otrplo od jalovih balad
in s krvjo, polno vreščanja daritvenih živali.
in ne izdaj me s poljubom kot juda iškarijot!
ne vem zakaj sem se ob njej spomnil na gate na glavo in dva svinčnika v nos...in jaz osebno ne vidim čisto nič vulgarnega še manj, karkoli kar bi lahko zmotilo dušebrižnike :)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!