v našpičenih gubah

imam pesem poletja

a ne pojem

z dnevi

zamahujem kot vodomet

sredi spotikajoče globeli

polne luninih kamnov

praznim vedra

zelenim nimfam

ki stojijo na mojih tančicah

in barantajo z obrazi

za kos pogleda

za sejem stopinj

v katerih sestavljam

strupeni ples gazel

in modno norčavost

ko zaspijo kosti

in izginejo sušilci

pobarvanih romanov

slečem gluhega konja

spregledam vrhove

in vedno znova

poniknem v mestu dvorišč

Vesna Šare