za Otožnega
Raje bi bil mrož ob vidnem
Jupitru Da bi drsel skozi
listje in morje pobarval
modro ko bi bilo zeleno
Vse bi lahko povedal na
enkrat ko bi molčal In Ona
bi razumela Bi povedala
besede ki so mi obtičale
v grlu Bi se vesolje
izpraznilo pomenov in bila
bi ena sama pesem o niču
ker se da nič tudi lažje
stlačiti v knjige Med javkanje
in stokanje neznancev kot
da sem to jaz in nekdo ki je
ženska zares obstaja - Alkimija
v delcih atomov - Vedno
manjši sem ko se poimenujem
s pravim imenom in vedno
večji bom
ko bom odšel
Tišina, nič in veličina praznine ... zanimivi prelomi verzov, ki trgajo smisle, kot z njimi počne bivanje samo - pesem, ki ima izrazit obraz odhajanja. Pomenljivo spoznanje: "ker se da nič tudi lažje / stlačiti v knjige ...", v katerem je sled samoironije pisanja ... Čestitke,
Ana
( )
Hvala ;)
lp, H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!