
Večkrat gledam tvojo sliko,
iz nje se nasmihaš mi.
Čeprav bleda je in prašna,
v meni živih barv še živi.
Če bi vsaj srečala te kdaj
in vprašala te, kako si kaj?
Ko bi vsaj videla kako sprehajaš se v družbi lepega dekleta,
ko srečna sta, objeta.
Kako želim si dragi to,
da srečen si, čeprav z njo.
Da spet pramikaš gore, se ljubiš, obožuješ.
Vem, ob slovesu mojem, ti je počilo srce, košček njega se zaril je vame.
Globje rane kot je ta, še kipar izklesati ne zna.
Ko ti vsaj lahko bi rekla oprosti mi,
oprosti mi za srčne rane, za noči temne, neprespane...
V mojem srcu bo vedno varen košček tvojega srca,
ki pred leti sem ti obljubila ga.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: https://www.pesem.si/nines
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!