Tvoje telo, krhkejše
in tanjše od hostije,
skoraj prozorno, visi
na svetem slovenskem drevsu
in drgeta od bolečin,
o porumeneli lipov list!
Veter bo prišel s svojo sulico
in ti prebodel stran,
potem se boš moral spustiti do globin
pekla, kjer straši zima-zmaj,
preden spet ozeleniš.
Močna prispodoba jes-/ slov-/ - enske agonije. kot bi šlo za zadušnico (z vsem tem na obredje nanašajočim se besedjem) ... čestitke,
Ana
Ana, hvala za podčrtanko, pa upajmo da v resnici ni tako hudo z nami kot namiguje pesem:-)
Ja pa je res dobra veš matej_krevs, mi je všeč.
Zasluženo popolnoma. Kako si se ravno na hostijo spomnil, zanimivo...
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!