čakam v čakalnici
in si skrivoma ogledujem gospoda
ki edini sedi nasproti
poslali so ga na preiskavo
čeprav si vsak lahko misli kaj mu je
in tudi sam pravilno ugiba
ker ni treba
da se smrt plazi naokrog
v dolgem plašču s sekiro s koščenimi prsti
da bi jo videl
ker ne prihaja od zunaj
ampak iz notranjosti
in je dovolj en sam pogled
krčevito prestrašen
vseeno bodo testirali
čeprav bo zamudil domov na kosilo
in žena ne bo vedela ali naj se jezi ali joka
in tudi hčerka bo šla danes prej iz službe
da bi čim prej videla rezultate
ki jih ne želi videti
pa se jim ne more upreti
vpisala bo nekaj kratic v brskalnik
in dokončno bo izbrisan pomislek
kaj pa če ni nič hudega
da ne bi kdo upal
kajti upanje je težko
težko v božjo mater
Iz pesmi brizga smrt in grenkoba ob spoznanju, ki bi se mu vsak rad izognil ... zaključek pesmi zaostri odnose: koliko časa obstaja upanje in ali res umre s prepričanjem o končnosti in kako se zavedanje, da bo bližnji umrl, odraža v odnosu najbližjih - pomilovanje, strah? Nekdo tretji, ki od zunaj (v čakalnici) vidi smrt (ne da bi mahala s koso), lahko eliminira ljubezen ... kar daje pesmi še posebno težkost. Čestitke,
Ana
Čestitke, BeatriceR.
Lp
Andrejka
A bi bilo možno napraviti tukaj enak popravek kot v zborniku? Brisala bi 7-12. vrstico in v 13. ustrezno popravila besedni red. Prosim :-)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!