V grabnu, ki se Škratkovc imenuje, mlin je stal,
na ravnici gor nad njim pa je živel čevljar.
Na kvatrno soboto, ki se jo je spoštovalo,
se loti šivanja, ker se mu dela je nabralo.

Tako sedi pa šviga z iglo, ko kar naenkràt
na okno mu potrka mož. Kdo bil bi kasni svat?
»Hudič sem! Kaj na praznik delaš?! Si pomagat daš?«
Čevljar pa brumno: »Kar, če upaš si in dreto imaš!«

A naš čevljar ni bil od muh, pa je udenil vragu
nit táko dolgo, da hudik je skozi okno skakal
pa moral v hrib in dol nazaj, da spet je vbodel iglo.
Čevljar pa dé: »Izgini, če ne znaš končati hitro!«

Je tekal vrag kot nor, a se le ni izšlo mu prav:
čevljar imel je kratko nit, pa prvi je končal.
Hudič je moral iti, a se vračal je nazaj
strašit … Zato se Škratkovc imenuje tisti kraj.


brumno: pogumno

Aleksandra Kocmut - Kerstin