Vrnite se lastovice

v poročnih pajčolanih češnjevih cvetov,

prinesite mi kapajoči svinec

v nederjih poročnega šopka

na prag mojega kukavičjega gnezda.

Kje je vaš, kje moj dom?

Za jadri prekoceank,

ki meni in vam zastirajo obzorja?!

Ali tukaj, kjer ste in sem,

z mlečnimi kljuni

otroci muhastega vremena prebili

varne lupine maternice in jajc,

da smo v porodnih krikih 

oslepeli in oglušeli ob fanfarah

naših prihodov v svetišče Olimpa?!

Prinesite mi spomine z juga,

kjer burja ne bo nikdar brila moje brade

in čas ne talil mojih ledenikov.

Prinesite mi samo en drobec

peska z oddaljenih obal,

ki se ne bo nikoli utrnil

skozi moje ozko grlo,

da si ga postavim za nagrobnik, za tron

dosmrtnih begov pod baldahine svobodnega neba

in večnih vračanj pod palubo galeje suženjstva

v nezlomljive okove samega sebe.

Hovk