Glej vsa ta obupana

priskledniška telesa,

ki ležijo na ulici

in ne poznajo losjona po britju.

Po njih vsak dan znova

stopajo bledi ljudje

in v rokah nosijo torbe

in sanjarijo o sožitju.

Ko se zaprejo trafike,

se zaprejo tudi bledi ljudje,

a obupana priskledniška telesa

še kar sredi fasciklov ležijo

in skrivaj listajo po notesih

in si ne upajo vstat,

saj se nekje že dani

in telesa se svita bojijo.

Po njih vsak dan znova

stopajo bledi ljudje

in sanjarijo o sožitju

in nosijo aktovke.

Glej vsa ta osupla

priskledniška telesa,

njihova zgodnja srednja leta

so jim zavdala brez milosti.

Večno prehlajena zijajo

in čakajo avtobuse

in si v strahu pred šibko svetlobo

ne znajo pomagati.

Po njih vsak dan znova

stopajo bledi ljudje

in sanjarijo o sožitju

in nosijo aktovke.

Matej Krajnc