
iztegnil sem roko skozi rešetko
da sem na njej začutil toplino
edini stik s svobodo
edina stvar ki mi je ne morejo vzeti
sončni žarek
večkrat me obišče
kar skozi rešetke
niti pazniki ga ne ustavijo
poboža me s toplino
in mi razvedri jutro
potem klepetava ves dan
si pripovedujeva zgodbice
res je on bolj tiho
a vendar me mirno posluša
nič me ne obtožuje
niti me ne obsoja
on samo pride
me pogreje
pridejo dnevi ko ga ni
takrat sem nemiren
zatopljen v svoje misli
pripravljam temo za naslednji pogovor
vem da se vrne
da me ne pozabi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: nopoet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!