Nič ne boli bolj kakor tišina
in slepa ulica,ki vodi od tebe do mene,
vmes se zmeraj izgubiva.
Na avtobusni ob cesti,je neznanko
neznanec ujel z ustnicami nase.
Bil je mrak in ljudje so
čisto brezbrižno mimo hiteli,
meni je pa ta večer toplo,
od toplih, sladkih spominov
in ta dan brez sonca,
prekrit z rjavim, južnim snegom,
plundrastih cest in vodene mrzlote,
ta meglen, strupen , hladen večer
je s svojo črnino zbudil
najlepše v meni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!