Bila sem majhna. Nedolžna in naivna.
In sem ji prinesla risbico.
Ker tiste grde packe na papirju so za otroka največ ljubezni, kar je lahko izkaže.

Bila sem malo večja. Dojemala sem že in se učila.
Prinesla sem ji šopek.
Ker sem opazila, da v cvetu rože ona vidi ves ta dragoceni svet.

Skoraj sem odrasla. Razumela sem in dala.
Zato sem za darilo kot iz škatljice uredila stanovanje.
Da njej ne bo treba enkrat za spremembo skrbeti za druge.

Lani sem ujela se v preizkušnjo. Usmerila sem vse v njo in zanjo.
Četudi le svečko sem zapičila v napolitanko.
Ker več kot to ni zmogla spravit vase.

Letos pa sem dozorela. Izkusila sem in zdaj vem.
Zato sem le sebe prinesla tja k svečki ob njenem imenu.
Ker zdaj vem, da sama sem dovolj in vse, kar je rabila.

Ethel, piratova hči