
zahajaš v meglo
tatico let
minut od malo prej
v tebi se igra deček
razbitih oči
s koščki pogleduje
za izgubljenimi opekami
iz poti nazaj
ki jo kdaj zaslutiš
objamem te
ne veš
da jočem
zaradi shrambe
ki jo obiskujem sama
zate je srhljiva soba
izpraznjenih polic
z novo znanko
hodiš skozi mene
okradeno
Lepo, zelo lepo in pošteno gane.
Lp, Igor
Hvala, Igor.
Ko ni več spomina, kdo smo, kje smo, kaj smo?
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!