Tako blizu
V zlovešči slepoti večera
slutim oddaljeno podrhtavanje trav in
bregove prestreljenih bolečin.
Zaznam odsev,
ki zori kot privid.
Kot spomin.
Mimo zbeganih poti
vstopam v senco tega dne.
Upočasnjen od sveta.
Od krvi.
Tako daleč.
Tako blizu.
S priprtimi očmi
vtisnem rjo skozi čas.
In tisoče življenj mi sledi.
In tisoče smrti mi sledi.
Pod jesenskim očesom,
ki brni sredi neba.
urednica
Poslano:
30. 09. 2015 ob 17:01
Spremenjeno:
01. 10. 2015 ob 13:48
Kontemplacija ob zavedanju vsega hudega, kar se trenutno dogaja okrog nas in tako blizu nam je ... jesensko oko pa - sonce ... ali se res še kje?
...
ja, dobra, edino bredenje po reki zla zamenjaj s čim origialnejšim ;)
LP, Lidija
Uh, ja, Lidija, se strinjam!
Morda bi šlo takole:
Tonem v brezna enoprstih smerokazov
in vstopam v senco tega dne ...
Kaj meniš?
lp, Martina
so smerokazi (ponavadi) v breznih? in če toveš, ti ne pomaga noben smerokaz, razen če kaže v globino, ampak pri tem si itak ne moreš pomagati... no, ne vem, poišči nekaj manj kompliciranega ;) nekaj čisto preprostega bo najbolj efektivno
na najbolj preprost način bi lahko rekla - zbegan vstopam v senco tega dne ...
malce drugače pa - mimo zbeganih poti vstopam v senco tega dne ...(tu predpostavljam, da so tudi poti zbegane, zavite, omejene,...)
lp
oboje je naravno in teče, zdi se mi zelo primerno ...
Hvala Lidija, popravljeno. :)
Lp, Martina
Martina še moje čestitke!
lp, P.
Martina, moje čestitke !!!
lp
Petja, Mirko, hvala!!!
lp, Martina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 30. 09. 2015 ob 10:46
- Prebrano 1007 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 694.3
- Število ocen: 25