Tako blizu
V zlovešči slepoti večera
slutim oddaljeno podrhtavanje trav in
bregove prestreljenih bolečin.
Zaznam odsev,
ki zori kot privid.
Kot spomin.
Mimo zbeganih poti
vstopam v senco tega dne.
Upočasnjen od sveta.
Od krvi.
Tako daleč.
Tako blizu.
S priprtimi očmi
vtisnem rjo skozi čas.
In tisoče življenj mi sledi.
In tisoče smrti mi sledi.
Pod jesenskim očesom,
ki brni sredi neba.
Kontemplacija ob zavedanju vsega hudega, kar se trenutno dogaja okrog nas in tako blizu nam je ... jesensko oko pa - sonce ... ali se res še kje?
...
ja, dobra, edino bredenje po reki zla zamenjaj s čim origialnejšim ;)
LP, Lidija
Uh, ja, Lidija, se strinjam!
Morda bi šlo takole:
Tonem v brezna enoprstih smerokazov
in vstopam v senco tega dne ...
Kaj meniš?
lp, Martina
so smerokazi (ponavadi) v breznih? in če toveš, ti ne pomaga noben smerokaz, razen če kaže v globino, ampak pri tem si itak ne moreš pomagati... no, ne vem, poišči nekaj manj kompliciranega ;) nekaj čisto preprostega bo najbolj efektivno
na najbolj preprost način bi lahko rekla - zbegan vstopam v senco tega dne ...
malce drugače pa - mimo zbeganih poti vstopam v senco tega dne ...(tu predpostavljam, da so tudi poti zbegane, zavite, omejene,...)
lp
oboje je naravno in teče, zdi se mi zelo primerno ...
Hvala Lidija, popravljeno. :)
Lp, Martina
Petja, Mirko, hvala!!!
lp, Martina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 30. 09. 2015 ob 10:46
- Prebrano 1151 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 694.3