zaprla si se v visok stolp
sama zaklenila vse ključavnice
ključe pa skrila globoko pod svoje
spodnjice skrite pod petimi plastmi kombinež
nedostopna se smejiš z vrha stolpa
in s svojimi bujnimi prsmi kličeš mladce na dojenje
ki pležejo po ravnih spolzkih zidovih stolpa
padajo in se znova pobirajo

ni ti mar za poškodbe in krvave sledi po steni
saj je niti ne opaziš v svoji zaslepljenosti
in pogledom ki je venomer uprt v tvoje prevelike prsi
iz katerih se cedi mleko in riše neverjetno sliko stolpa
odspodaj navzgor rdeče krvav
odzgoraj navzdol nedolžno bel
a v sredini kjer se tekočini stikata se izrisuje srce
rdeče z belimi solzami

nopoet