širi se med nami
ne da bi se zavedali
kako prodira v pore
našega življenja

ni bilo dovolj prelite krvi
v zadnjih tisočletjih
ni bilo dovolj nesmiselnih smrti
vrvi in krogel v glavo

vse se pozablja
prehitro in prelahko
poeti pišejo o ljubezni
o naravi in lepotah sonca

zunaj pa umirajo lačni
in zatirani ki jim je malo mar
da je sonce rumeno in prelepo
da rožce cvetijo in najlepše dišijo
in je lepotica zapustila pijančka

nopoet