Neizprosno strmijo vame
iz tvojih oči dragulji,
močni, svetleči
migotaje brusijo lesk in
sipajo iskre spomina.
Podari nasmeh svoji senci,
obrni se vase in začuti
sozvočje v sebi preko
drobnih gumbov sočutja.
Vzgiba, ki ga ne smeš pozabiti,
kadar vidiš pred sabo bitje v stiski,
oropano vsega, kar ga
veže na to noč.
Pobožaj otroka v sebi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: liam
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!