želel sem ti prebrati oči
in se spomniti kako minevajo dnevi.
še vedno smo zmaji, ki se bojijo višine -
prekinjeni mostovi neznanih rek.
želel sem te vprašati
) kako si (
za nasvet,
kako se skuhajo pozabljeni stihi.
smo mar vsi zmaji,
ko se postara dan.
oba sva izgubljena v mreži dotikov,
pozabila sva gledati v nebo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nobody
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!