rožmarin ne vene
posuši se
zdrobi
veter razpiha prah
pobegli vonj
položi v misli
vejico z drobnimi cvetovi
tvoj grm jih ni imel
spomin
naplavlja
objedeno sliko
vanjo
s praznim objemom
rišeš želje
vrača se
tvoj nekdo
tak
kot ga nikoli ni bilo
Divni stihovi, uljepšala si mi dan, draga Irena !
lp s mora,
Duško
Od srca hvala, dragi Duško. Tvoje besede so darilo, ki sem ga zelo, zelo vesela! Čeprav zmeraj dvomim v velikost svojih dlani :)
Ti meni (nam) lepšaš prav vsak dan! :)
lp
Irena
Prelepi stihovi...
Lp Stella
prisrčna hvala Zvezda križa in lep večer ti želim :)
I.
urednica
Poslano:
19. 09. 2015 ob 13:32
Spremenjeno:
19. 09. 2015 ob 13:33
Tudi meni je všeč, morda bi le v njo zamenjala z vanjo. Mislim, da bi pesem lepše tekla na tistem mestu. Kaj meniš?
Lp, Ana
Seveda, vanjo - ne prekinja njene obnove :)
Hvala in lp
Irena
Otožna pesem o minevanju in spominih, ki so sposobni rekonstruirati karkoli v domišljijskem svetu, bolj prijaznem od resničnosti, čestitke,
Ana
Iskrene čestitke, Pi! :-)
Lp, Sašo
Res prelepo napisano čestitke
lp, M
Irena, berem in všeč mi je, da si misli prestavila v naravo.
Ja, vejica s cvetjem, tudi ta vene, če že prej ni suha...
Lepo.
Lp, hope
Najlepša hvala, Ana, Sašo, levček, Hope :)
Nekaj dni sem bila odsotna in pogrešala sem vas, vse. Zdaj me čaka veliko lepega branja :)
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!