Spim.

Nočem,

a me je noč vzela

v objem teme

brez sanj

le čas teče

in tiha beseda

se polega

kakor posajena roža

odpira nočne cvetove

kakor bi hitela,

da je do jutra

zrastla.

Malo drugačna,

a še vedno ista

drhtim komaj budna

v optični svet

vidim

skozi osvetljeno cesto

ko si neznanec

pod lučjo

prižiga prvi cigaret

v novem dnevu

svojega življenja.

Prižgem

in izdihnem

mrežaste hlape.

Dolgi je dan.

Vijugastih poti

v tihih mislih.

IŽ-lev