
zmaj na robu mostu
vztrajno zre v globino
kot da se želi odlepiti
megla se neodločno plazi
po skrilastih strešnikih
ne da bi ji spodrsnilo
na ulico raztresene besede
med zlizanimi tlakovci
čakajo jutro
medle luči na ovenelih travah
srkajo kaplje moči
z ostankov poletja
neke oči iz daljave
napol priprte v času
praznijo svoje zaslone
na ulico raztresene besede
med zlizanimi tlakovci
čakajo jutro
Všeč mi je. Je že v izboru.
Lp
A
Hvala, Andrejka, me veseli, da ti je všeč.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!