Samevanja

dan

prav lenobno čemeč
na obrazih streh
in prstnih blazinicah dreves

skozi zatečeno brezčasje odsotno kotalika
nagrbančene drobtine nemira
pa precej kasneje še presušene skorje življenja

po škrbastih čeljustih

niti ne povsem sit
samo naveličano pričakuje
kdaj se vrnejo ljudje

globoko pod večer 

albin

Andrejka

Poslano:
15. 09. 2015 ob 21:03

Ena taka fina melanholija veje iz te pesmi, čisto 'albinova'. Všeč mi je.

Lp A

Zastavica

albin

Poslano:
16. 09. 2015 ob 11:29


   ...in je kakor jesen, ki še vedno pronica le po kapljicah.

   Hvala Andrejka, zelo me veseli.


   Lp,   albin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

albin
Napisal/a: albin

Pesmi

  • 15. 09. 2015 ob 11:38
  • Prebrano 1014 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 281.1
  • Število ocen: 9

Zastavica