V modrini

V modrini
sva midva doma
nad oceanom lebdiva
v snežno mehkem puhastem oblaku,
kot bela sladkorna pena sva,
od naju eden vedno v dlani drži,
drugi ima vprašanje, zakaj
poljuba na oči ne dobi.

V modrini
sva midva doma
tihi ocean na tren v prošnji
nežno vleče naju nad gladino vode.

Tvoj val potegne
moje začetke poti, vijugam
za tabo in tvojo močjo, iščem
vzporednice, neznano znani ritem tvoj.

Predvidljivi valovi naju nosijo
po modrem žametu vlažne vodne površine,
držim te za roko, da ne izgubim toplote.

V modrini
sva midva doma
pod nama ocean naju vabi,
da se dotakneva gladine.

Nad nama nebo nemo kaže noči in dneve,
da sveti srebrnina luči neba v noči,
da jaz še vidim lahko tebe,
in ti mene.

V modrini imava v dnevu sonce,
greje nama kožo in dotiki postajajo toplejši.

V modrini sva midva doma.

V modrini morja valoviva.
V modrini neba plapolama.

V modrini midva,
v modrini.

hope

IŽ-lev