Pridi in si vzemi kos mojega telesa
Lahko ga vrneš kdaj
ali pa ga obdržiš in postane okrasje
kot ploščat metulj med dvema šipama
na steni tvoje dnevne sobe
Lažje bom dihala, če me odlomiš
in je nekaj mojega s tabo
vzemi noht ali las ali ustnici,
lahko kaj večjega,
če imaš med trofejami dovolj prostora
Zdi se mi nesmiselno,
da me celo puščaš tu,
če si me že počil
in sem še najbolj podobna
strmoglavljenemu letalu,
ki s steze ne bo več vzletelo,
pa čeprav je prostora za odriv več kot dovolj
Zato ti pravim, da si vzemi nekaj mene,
da me boš svečano prenašal po policah,
ko te načne Alzheimer,
ker boš mislil, da sem pepel tvoje pokojne

TadejaL