Na petah njenih stopal
visijo moji nasmehi
in pod nohti
so moje razcepljene konice
brazde mojih rok
režejo njeni zobje
in včasih
v tisti zli temi
srečam njen vonj
odpustil sem njene oči
odrezal lase
a vendar
včasih
stopim v odrezke
nje
ki je že davno pošla
za dvanajst dolarjev
vam jo zložim na pladenj
med tistimi zelenjavnimi odrezki
bo najlepša
in obljubim
da se ne bom zaljubil vanjo
in lahko bo plesala
med uvelimi paradižniki
in lahko bo pletla
stebla peteršilja
in nato jo bom
z ostalo zelenjavo
lahko zagnal
v koš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jan Perko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!