črte
še ves dan imaš
da jutri
poližeš s sebe
njo in sol
da prevedeš roman v jezik znanca
se nasliniš nanj
kriv začetka
in obsojen na konec
da jo gledaš
kako vzhaja
v peni
kako te skrbno zlaga pod rumeno modre črte vzglavnika obzorja
prezračena
prežarčena v nešteto sonc
da jo podržiš na luči
da ji slediš na vrh vala
potolažen
da nisi
le nekdo ki mu je nekoč postregla s kavo
pa jo je izpil
ne da bi se pogladil v njen občutek sreče
urednik
Poslano:
14. 09. 2015 ob 08:03
Spremenjeno:
14. 09. 2015 ob 08:06
;)
Kakva pesma!Bravo! Lp
Stella
urednica
Poslano:
15. 09. 2015 ob 07:33
Spremenjeno:
15. 09. 2015 ob 07:33
odlična
smem pripomniti (moram ;):
in obsojen konca>>> obsojen na konec
brez da bi se pogladil>>> ne da bi se ...
lp, lidija
Stella, Jošt.. hvala.
Lidija seveda moraš :).. popravljeno je. Hvala
lp s.pela
Če kdo dvomi, da je mogoče v pesmi izraziti luč kljub izgubi _ evo - pred nami je, taka pesem!
:) LP, lidija
PS: prej sem spregledala- vrh valu>>> vrh vala ( že urejeno)
da ji slediš na vrhu vala
Lidija kaj če še to popraviš.. da se ne izgubi ritem?
Hvala.
lp
done.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: s.pela
- 14. 09. 2015 ob 07:22
- Prebrano 911 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 559.97
- Število ocen: 21