z golimi stopali v luži
je nemo zrla v nebo
smejal se ji je
ko je skočila
in vzneseno skakala
po nekih tujih sanjah
življenje niso salonarji
na rdeči preprogi
ne zanjo
njeno življenje so
gole noge v luži
lov za soncem
in z blatom pošprican rob krila
rožastega krila
in on
ki jo smeje gleda
in občuduje
ko se smeje
z blatnimi nogami
in soncem v rokah
...
čutiš mehkobo rdeče preproge?
to so njena lica
ki jih on v cvetoči travi
boža s svojimi trepalnicami
poljub metulja
oblitega s soncem
in ona skače
in ona skače
tudi ko leži pod njim
Verzi, ki se razgrinjajo, kakor mehke preproge!
Lp, Jošt Š.
Jošt, hvala za svojo misel. Lepo je bilo sesti nanjo kot bi bila tista mehka preproga. Hvala.
Lep pozdrav tudi tebi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brbotanje
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!