Oblaki so mi zastirali pogled,

a vendar si uspelo sem ter tja skozi razpoke med njimi pobožati mojo dušo.

S toplimi žarki si hotelo ogreti moje srce,

a ravno, ko se je že skoraj stopilo, je s krpo špranjo ponosono zašil veter. 

Z nežno svetlobo si mi mežikalo v oči,

a ravno, ko sem se že skoraj zbudil, te je zakril strah.

Močno sem pihal n pihal, a temni oblaki so ostajali ...

Še močneje sem pihal in pihal ...

Sedaj,

ko mi je končno uspelo sčistiti lep kos neba,

na njem vidim le tisoče hladnih, oddaljenih zvezd.

Tudi te mežikajo,

a srce še vedno

ne bije. 

Yoda