TRANSFORMATOR
omotana v bakreno žičje
ognjevito pleševa z razkrojem
zublji srha zgomazijo
po razpadajočem mesu spomina
že tečeva
čez razmočene livade
zdivjava kot dva mladiča
pojenjujoče sape
spotoma
ti z voščenkami zarišem potrti obraz
oči ti narišem rjave
in rdeče ustne medene
kot te želim
zazidana
med prihajanje in odhajanje
zapeta
med feces in urin
se zavijeva tesno
okoli jedra
kot bolestna želja
zaniha napetost
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 02. 02. 2009 ob 18:04
- Prebrano 867 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 315
- Število ocen: 9
