LJUBIM TE, HČI PORCELANASTEGA PRAŠIČA


pred obzidjem so hrome kamele, je tudi vonj po
svobodi, po sveže zlikanih srajcah. čas je zrel za
skušnjave, za vlago pod pragom, za islamizacijo
poezije. lirična umetnost me zadovolji le na pol.

 

zbiram jedko sluz iz pljuč sveta, a resnični boji
potekajo znotraj opuščenih brunaric. na rjuhah
so lise, sliši se jok ptic in sliši se dihanje zemlje:
sol je prebila steklo šip, ponoči mi krvave veke.

 

zasužnjil sem zlatolaso zver in njenega pijanega
piškurja, prisvojil sem si njeno privatno lastnino,
njen molk. v pepelu je žlindra skarabejev, ceste
vreščijo od presenečenja: v ustih spijo sivi trni.

 

če ne poljubiš kače, izgubiš upanje in eva se ti
ne bo vdala. če nimaš ostrog, postaneš trgovec
z grozo, puščavski ovaduh, kretničar na postaji
zlobe: zaljubiš se v hčer porcelanastega prašiča.

Dani Bedrač

Franci Novak

Poslano:
08. 09. 2015 ob 15:01
Spremenjeno:
08. 09. 2015 ob 15:01

V eni od svojih značilnih pesmi Dani spet spodnaša naša pričakovanja, pričakovanja izpisovanja točno določenega pomena. Tako kot druge tudi ta pesem deluje bolj z namigi in podtoni, z zgodbo, ki se izpisuje spodaj, pod tekstom samim. A zdi se, da so v tej pesmi bolj zaznavni obrisi neke naracije, pripovedi; nekaj se dogaja, nekaj je »pred obzidjem«, »vonj po svobodi«, »čas je zrel«, svet je na pragu velikih sprememb, prelomov, a »resnični boji« potekajo nekje drugje, v intimnosti, subjektiviteti pesniškega jaza: »ponoči mi krvave veke.« Tam zunaj »ceste / vreščijo od presenečenja«, a »v ustih spijo sivi trni.« Kot da smo otrpli, nemožni spre(govoriti), delovati, se odzvati na resničnost, ki prihaja skozi okna (»sol je prebila steklo šip«).
Kakšna je rešitev, kakšna je akcija pesniškega jaza, izhod iz subjektivitete v zunanji svet? Poljubiti kačo, nadeti si ostroge ... a katero kačo, kakšne ostroge? Avtor namenoma pušča stvari odprte, ne moralizira in ne pojasnjuje, noče se vsiljevati, pusti izvirnim metaforam, da presenetijo; z »enjambementi«, značilnimi prelomi vrstic, razpira stavke v nove pomene (»če nimaš ostrog, postaneš trgovec / z grozo«).    
Prepoznati je tudi drobce ironije glede na aktualna dogajanja – »čas je zrel za (...) islamizacijo / poezije.« A v tej odlični, vznemirljivi pesmi  je precej več spraševanja o aktualnem stanju duha, kot bi si lahko mislili,  če smo jo le pripravljeni brati in misliti brez zadržkov, z odprtim umom.

lp

Franci

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
08. 09. 2015 ob 20:54

:D 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 07. 09. 2015 ob 09:04
  • Prebrano 830 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 280.73
  • Število ocen: 13

Zastavica