Pazi,
bere naju
tretje oko.
Počasi,
analitično
deli besede
v globlji pomen,
kamor je stavek
pomotoma zašel,
ker mu je bilo lepo,
ker je moral
ven iz sebe.
Povedati
iz globine,
vse o ljubezni,
vse o človeku
in njegovi naravi,
ker to smo
vse mi,
ti, jaz in oni drugi
ki v tišini bedijo
sami in željni ljubezni,
osamljenega srca,
ki bedi na tiho
in zbira pogum
za vsak korak
do novega jutra,
do sanj.
Tretje oko
naju bere,
nisva
nič posebnega,
pobirava sadeže
in jeva
iz rok v usta
ko drug drugemu
sladko
liževa prste
in dlan
nama drsi
po telesu,
do sladke smrti.
Tretje oko,
lahko zapreš
pogled.
Konec je
besed.
Nič ni bilo.
Opasna si ti poetesa ;)
lp za jake stihove, Duško
Dobro jutro Duško, spala sem pa sem malo kasneje prišla pisat.
Misel mi je prišla naravnost do uredništva, tam vse razdelijo na drobne atomčke,
misli razdelijo, da se sam ustrašiš vsemu čudu, če ga sploh kdaj najdejo...
Nisem si mogla kaj, da tega ne bi napisala. Zgleda da sem imela sanje,
kot da je še tišina pod kontrolo...
Močno, čakam da nas slečejo, enega za drugim...
Lepo dobro jutro in lepe sanje, ki še čakajo da odsanjajo zadnji krog.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!